| izreči [izreʧi] perf | |
| promluvit (něco říct) | |
| dobrodošlica | izreči dobrodošlico komu přivítat, uvítat koho |
| govor | izreči/imeti govor pronést řeč, pronést proslov, mít projev |
| razsodba | izdati/izreči razsodbo vynést rozsudek |
| projev | mít projev izreči/imeti govor |
| pronést | pronést řeč izreči/imeti govor |
| proslov | pronést proslov izreči/imeti govor |
| rozsudek | vynést rozsudek izdati/izreči razsodbo |
| vynést | vynést rozsudek izdati/izreči razsodbo |
izreči
